Hejla, Jemen je zakon.

Ne le pokrajina, predvsem ljudje. Keys in ata (kot smo poimenovali Keysovega očeta, ki nas je vozil) sta pa tako ali tako poglavje zase.

Bilo je naporno, a prelepo, videli smo ogromno.

Petra je super, obvlada, predvsem pa mirno rešuje zadrege, ki so sestavni del potepanja. Naša majhna skupina je  delovala zelo dobro, ne morem si misliti, kako bi bilo, če bi imeli v njej Dušana. Katastrofa, ampak... mi smo se super ujeli, majhne nestrpnosti, do katerih nujno prihaja na tako zahtevni poti rešili tudi s humorjem in strpnostjo.

Za prihodnje popotnike v Jemen bi predlagala le malo več snorkljanja, možnosti zanj je kar nekaj, mi smo maske in dihalke žal uporabili le enkrat.

Škoda, ker je puščava zaprta za tujce, to bi bila še dodatna vrednost, sicer pa...+ 5. res super potovanje.

Hvala in še kdaj... Sumatra, pravi Petra, je čarobna... Bomo videli (?)

Jasna, Ljubljana, 2010

Pozabljena pravljica,ki ji zahodni mediji pripisujejo nekaj novodobnih izrazov,nastalih na popačenih podobah našega uma.TERORIZEM,UGRABITVE,DŽIHAD,SAMOMORILCI,VOJNE,OROŽJE,PIRATI. . .Kaj zaboga mi je početi tam doli,Alahu za hrbtom?V koliko kosih bom prišel domov?Bom kočal hitro ali bodo iz mene izcedili ves smrad in grenkobo podprto z mojim brezboštvom?Kako bom prepoznal samomorilca,ki si bo ravno mene izbral za bližnjico do raja?. . . .

Le nekaj vprašanj,ki so mi jih postavili znanci,ko sem jim povedal,da odhajam v Jemen!Na dopust in ne na kakšno vojaško misijo!

A slika,ki se je žarčila skozme,v treh tednih potovanja,je bistveno drugačna.

Čarobna Sana,v katere jutro te pozdravi zbor klicanja mujezinov k molitvi,suki v katerih se je čas ustavil,razbrazdani obrazi starcev,ki pričajo o ponosu in slavi starih kraljestev. . .pa v gorovje Haraz umeščene kamnite vasice,ki ti odprejo srce in duha,ter te naredijo ponosnim,da si si ta del sveta delil s temi gostoljbnimi ljudmi,ki bi ti dali vse,čeprav nimajo skoraj ničesar . . .Pa nori Hadramawut in njegovi wadiji,kjer te celodnevna vročina ubija in ti vztrajno kisa moderni princip o udobnosti bivanja. . .Kje vse je človek zapikoval svojo lopato in si ustvaril dom???Z vsakim novim korakom skozi datljeve gaje se pred teboj projecirajo bibljiske impresije. Dolge noči,natrosijo nešteto zvezdnih utrinkov na tvoj čelo in želiš si da jutro ne bi nikoli prišlo. . . A rojstvo novega dne barva strme stene nad starodavnimi zaselki v barvah,ki jih ne premore še tako čislana slika velikega slikarskega mojstra. In zopet si rečeš,naj ne mine!Nalepem si v začaranem krogu,v ćas ujetih trenutkov,ki te za vedno spremenijo.
. . .spremenijo srž tvojega zavedanja o lastnam obstoju in smislu tega.Še tako odročna zabit postane mehkejša,prijaznejša,dostopnejša,če se ji pustimo zapeljati.Če naš hlad ogreje vroče puščavsko sonce,če naše strme bariere premagajo,v stene,vklesane gorske stezice,če se naše podivjale reke za hip ustavijo v palmovih gajih,če esence mire zadišijo v naših temačnih sobanah. . .Ja,treba je priznati!Jemen je kot izkušen ljubimec(-ka),katerega zapeljevanja se zaveš,ko je že prepozno in ko so podivjale strasti že tako močne,da v tvoji glavi odzvanja eho. . .ŠE,ŠE,ŠE!!!Tvoj nemočni ego pa lebdi v neskončnosti kozmosa.
Za takšne občutke je vredno živeti!!!

In,ko ti arabska Trnuljčica pokaže še nepregledne plaže Rdečega in Arabskega morja,v nedolžno belo odeta obmorska mesta,živahne ribje tržnice,neskončne debate v omamah kata,spokojne večere ob šišah,se ti zazdi,da si jo spoznal do obisti in da so presenečenja,le še v čedno škatlico,našega srca,zapakirani spomini.
Kako lažni so ti občutki!V počasnem odmotavanju,že videnega scenarija te trešči z vso močjo. . .SOKOTRA!Čutno kraljestvo v turkizni neskončnosti Indijskega oceana.Morda najboljši približek raja na Zemlji.Prepričan sem,da islamskim skrajnežem kažejo slike tega otoka preden jih pošljejo v samomorilske akcije.Le s čednimi devicami je nekoliko težje,vse ostalo je tu.Tako neokrnjeno,neomadeževano,prvinsko. . . Ne pravijo mu zaman Galapagos Indijskega oceana in Darwinova evolucijska teorija,bi lahko nastajala tudi na tem koščku sveta.
. . .in zopet se iza vogala pojavi tako zaželjeni ljubimec(-ka).Kolena se ti omehčajo,srčni utrip podivja,rahla rdečica pa je gostja tvojih lic. . .Navdušenje eruptira,vedno znova,kakor prvikrat!!!

Hvala moji popotniški družbi,ki je to pravljico spisala z menoj v EPSKO!

Dejan, Kočevje, Jemen 2010

Na kratko malo mojih vtisov iz Jemna ...

Dežela je krasna, prav tako ljudje, hrana odlična.
V Sani se po par dnevih že počutiš kot doma in padeš noter v njihov ritem življenja.
Sokotra je prelepa, tam bi z veseljem ostal tudi dlje :)
Trekingi so bili odlični in dobro tempirani.

Malo je bilo zoprno imeti policijsko in vojaško spremstvo, se itak ne počutiš bolj varno, prej obratno.
Škoda, da je puščava odpadla, samo tu se ni dalo nič pomagat.

Nenazadnje, pohvale Petri za vodenje, se vidi, da ima Jemen v malem prstu.
Mogoče bi edino lahko kakšen muzej ali mošejo preskočili, moje mnenje.

Tomaz, Ljubljana, Jemen 2010

Kar se mene tiče sem zelo zadovoljen. Zabave ni manjkalo, mogoče jo je vam Kais pričaral več kot ata Ahmed v drugem vozilu, vendar menim da je ata pač izstopal na drugih področjih, recimo učenje plesa na obali Rdečega morja in konec koncev sam ples v Manakhi ter še enkrat več na cesti v wadi Doan kjer je plesal kar na cesti s policistom in deklico za vse Abdulahom.

Če ocenjujem Ahmeda kot voznika moram priznati, da se kljub letom odlično znajde in odlično vozi. Zelo umirjen voznik in po potrebi temperamenten, kar pa takoj ko ni več potrebe po tem takoj izgine. Vozila so bila ustrezna, napake oziroma okvare ni bilo, če odštejem tiste prazne pnevmatike in kašljanje atovega avtomobila ko je natočil nečisto gorivo.

Hoteli so mi bili všeč, pač nisem prvič spal v arabskem svetu v hotelu in vem kaj lahko pričakujem, tudi tisto doplačilo v Mukali me ni zmotilo, saj smo se sami odločili da ne bomo spali na plaži. Da nebi seveda pozabil deklico za vse Abdulaha, takega človeka mislim da lahko dolgo iščeš z lučjo pri belem dnevu in ga ne boš kmalu našla, tako da naj bo Kais fejst hvaležen da ga ima. Dragulj je to.

Ne vem kaj naj še napišem, da sem spičil cca 2300 Eurov in da mi spet ni žal niti enega centa ki sem ga zapravil, da grem s Petro še kam, če me bo pripravljena peljat na kakšno lokacijo ki mi bo všeč, tukaj kot prvo mislim sedaj Etiopijo.

Meni je bilo torej super. Super skupina, najboljša, upam da so drugi istega mnenja. Dodelano potovanje, ogromno videnega, še več poslikanega. Voznika in kuhar v Jemnu ter vozniki in malo manj kuhar na Socotri zelo zelo v redu. Ne vem no, kaj naj spluvam, a kuharja na Socotri, kako se ni znal nasmejat in kako je stran vrgel hrano, ko je potem tisti domačin popizdil.

Evgen, Ljubljana, Jemen 2010